Potovanja in izleti

DOLOMITI IN JESENSKI ROAD TRIP

Moj cilj je, da bi mi v vsakem letnem času uspelo pobegniti na raziskovanje novih krajev vsaj za dober teden dni. Trenutno je to še popolnoma nemogoče, zato se pogosto potolažim s kakšnim vikend izletom. Jeseni že kar tradicionalno v Dolomite. In zaslužijo si svojo objavo: “Dolomiti in jesenski road trip”. Dolomiti so sicer lepi v vseh letnih časih. Jaz imam rada tudi meglice in oblake, to pa mi poleg rumenih macesnov ponudi ravno jesen. Da pa smo si na jasnem, Dolomiti pridejo v poštev celo leto.

 

Zakaj so Dolomiti in jesenski road trip dobra odločitev?
  • Narava je enostavno čudovita. Množica zlato rumenih macesnov, rjave trave, hladnih meglic in pobeljenih skalnih vrhov jemljejo dih. Ni vedno klasične kičaste kulise. Je vse. Je popolnoma jasno nebo in naslednji trenutek megla. Nikoli ne veš, kaj te pričaka.
  • Dolomiti so Slovencem hitro in lahko dostopni. V dobrih treh urah ste iz osrednje Slovenije že v Dolomitih.
  • V jesenskem času tam ni pretirane gneče. Ceste so razmeroma prazne in za osupljive razglede lahko ustavite kjerkoli. To je destinacija za čudovite fotografije in prijeten, nenaporen road trip.
  • Cene nastanitev so v jesenskih mesecih nižje kot recimo poleti ali pozimi, ko je tu vrhunec turistične sezone.
  • Temperature so lahko izjemno primerne za pohode, pretiranega mraza še ni, sonce pa prijetno greje. Ampak ja, seveda je  tudi večja možnost megle in rosenja.
  • Lokalna hrana je sicer v Italiji v vsakem letnem času osupljiva, jeseni pa si le privoščite kakšno gobjo jed. Pa tudi zimski Bombardino že imajo v ponudbi.

 

Kako načrtovati pot v Dolomite? Doma si s pomočjo Google maps-a izberite nekaj gorskih cestnih prelazov in nekaj krajev v bližini. Če so vam objavljene slike destinacij všeč, izberete le še prenočišče in road trip se lahko prične. Iz izkušenj pa vam povem, da slik sploh ni potrebno pregledovati, vsi cestni prelazi so čudoviti in vsak ponuja nekaj lepega.

Nujno preverite še odprtost oz. prevoznost teh prelazov, saj so mogoče že zaprti (nekatere čez zimo zaprejo) ali pa zaradi snega že neprevozni oz. prevozni z zimsko opremo. Preverjate lahko kar na Google maps-u ali na:

https://www.meteomontagnavaltellina.it/passi_alpini_info.html

https://www.alto-adige.com/traffico/montagna-passi-di-montagna

https://www.arabba.it/it/information/traffico-e-passi-di-montagna/4-0.html

https://www.bormio.eu/category/about/situazione-passi/

Doma lahko tudi preverite, kateri prelazi ali predori so plačljivi, da kasneje ne bo slabe volje.

Kasneje jeseni, ko se odpravljate na pot, bodite bolj pozorni na vreme, saj lahko iz lepega sončnega dopoldneva nastane konkretna snežna ploha. Pozor- toplejša oblačila v jesenskem času niso odveč.

V nadaljevanju  nekaj idej in gradiva za vzpodbudo. To je le malenkost. 🙂

 

Passo di Falzarego – cesta SR48 in passo di Valparola

passo di Valparola

Falzarego se nahaja zelo blizu Cortine d’Ampezzo. Meni izgleda kot neka čudovita panoramska planota. Na vrhu seveda gostilne in trgovina s spominki. Na bližnji vrh se lahko peljete tudi z žičnico. Če se peljete še naprej (stran od Cortine), pridete do prelaza Valparola. Med Cortino in vrhom Falzarega lahko krenete še po cesti SP638, ki vas bo pripeljala na čudovit passo di Giau.

 

Passo di Giau – cesta SP638

Passo di Giau

Prav tako blizu Cortine d’Ampezzo. S hribi in gorami okoli ter s kočami, kjer se da jesti. Kotički za fotografiranje na vsakem koraku ali metru. Na tem prelazu sem bila pred leti na uro sončnega zahoda in lahko potrdim, da je takrat še lepši.

 

Passo Sella – cesta SS242 in passo di Pordoi– cesti SR48 in SS48

passo di Pordoi

Nahajata se blizu drug drugega in načeloma pridete z enega na drugega v relativno kratkem času, nekje pol ure za dobrih 12 km razdalje. Naj vas razmerje kratkih razdalj in večjega časa ne preseneti. Pa še več vam ga bo vzelo zaradi lepe okolice in nenehnega ustavljanja zaradi fotografiranja.

Passo di Pordoi je po mojih izkušnjah eden večjih in mogočnejših prelazov (tak je na primer tudi Stelvio), s čimer izgubi tudi malo svoje čarobnosti. Če ste tu, si privoščite podvig z žičnico na bližnjo goro. Zgoraj je, če ni snega, kot na nekem odaljenem planetu. Same skale, kamenje in seveda gostilna.

Passo Sella ali raj za plezalce. Meni deluje kot Kekčeva dežela, travniki, za njimi pa gore. Potem pa še ura vožnje do Bolzana, kjer lahko nočite.

 

Passo di Stelvio  – cesta SS38

Passo di Stelvio

Nahaja se tik ob Švici, tako da se lahko pofočkate tudi v Švici, nato pa se spustite na drugo stran v Bormio. Nora panoramska cesta se vije tam. Znamenitih 48 serpentin s smeri Merana in 34 serpentin s smeri Bormia opisujejo tudi v avtomobilistični oddaji Top Gear.

In kaj imata skupnega Stelvio in Ljubelj? Istega zasnovnega inženirja.

 

Passo di Stalle – cesta SP 44

Passo di Stalle

Manjši, predvsem manj obljuden prelaz na meji z Avstrijo, severno od Cortine d’Ampezzo. Na vsaki strani prelaza tudi fotogenično jezero. Idealen mejni prelaz, da ne hodimo iz Italije v Avstrijo vedno po isti poti.

 

Passo del Rombo – Timmelsjoch – cesti SS44bis in 186 (Avstrija)

Passo del Rombo

Timmelsjoch se nahaja na meji z Avstrijo, prvi bolj znan kraj v bližini pa je Solden. V italijanščini se ta prelaz imenuje Passo del Rombo in za spremembo odpira tudi poglede na gozdove. Ti so v barvah jeseni in ob zahajajočem soncu izjemni. Na vrhu vas pričaka ogromna skulptura, nekakšnega daljnogleda oz. teleskopa. Fotogenično, ni kaj. Potem pa predor in na drugi strani Avstrija. Ta prelaz sem videla žal samo v mraku in je že nazaj na spisku za naslednji izlet v Dolomite.

 

Misurina

Pravljična in čisto majhna vasica z jezerom,  ki ji bom namenila samostojno blog objavo. Vsekakor je vredna vašega postanka in slike na Instagramu ali Pinterestu ne lažejo o lepoti.

 

Livigno

Livigno

Livigno leži poleg Švice. In cesta do tja je res kakor do konca sveta. Gorska dolina, ki je smučarski raj, je še najbližje Bormiu. Zime so tu dolge in zelo snežene. V zgodovini so bili prebivalci največkrat odrezani od sveta, prepuščeni sami sebi. Še razne kuge in bolezni jih niso našle tu »na koncu sveta«.

Dostopen je preko Bormia ali pa iz Švice skozi predor (ki je plačljiv). Kraj živi od turizma. Tu ni gozdov, ni dovolj trave za pašo in v zgodovini jim res ni bilo lahko. Turizem se je zaradi odmaknjenosti začel razvijati izjemno pozno, šele v 70. letih prejšnjega stoletja. Da bi vzpodbudili dejavnost, je postal Livigno območje, ki je oproščeno davka oz. duty free območje (tovrstne vzpodbude sicer segajo še dalj v zgodovino). In kaj to v praksi pomeni? Na bencinski črpalki boste plačali precej manj za gorivo, lahko boste nakupili večje zaloge kozmetike in alkohola ter si mogoče lažje privoščili plašč priznane blagovne znamke. Ljubka in dolga turistična vasica v dolini vabi z neštetimi kočami in prenočišči za vse okuse. Smučarski raj tu traja še pozno v pomlad. V ostalih mesecih pa je na voljo ogromno peš poti, dejavnosti na jezeru ali pa samo svež zrak in mir.

Moram pa opozoriti, da redarji izjemno radi pišejo kazni za nepravilno parkiranje ali vožnjo po conah, kjer je to prepovedano (a ni vedno dovolj jasno označeno). Pozdravi redarstva vas pričakajo v domačem nabiralniku. Lahko tudi kako leto po izletu v Livigno. 😉

Če načrtujete kulinarični postanek v Livignu, prej preverite odprtost restavracij, saj so ob popoldnevih večinoma zaprte. Bližnji kraji pa so, kot sem že rekla, precej oddaljeni.

Res se v Livigno pelješ na konec sveta, ampak je vredno.

 

Cortina d’Ampezzo

Cortine d'Ampezzo

Mondeno smučarsko središče, ki pred zimsko sezono spi zimsko spanje. Večinoma prav nič bleščeče urejeno, a vseeno prijetno za sprehod, uživanje na kavi in sladici. Ideja za večerno gledanje filma v Dolomitih pa: James Bond. Enega so celo snemali v bližini Cortine. V mestu so na kupu trgovine prestižnih blagovnih znamk, na drugi strani pa si je možno ogledati kar nekaj cerkva ali muzejev. Tudi sprehajalnih poti je dovolj, za hribolazce pa tudi prave pohodniške poti. Če vam je dolgčas pa na izlet čez passo Tre croci v Misurino.

 

Bolzano / Bozen in kraji severno od njega

Bolzano

Bolzano me je res presenetil. Tja sva prispela v mraku in še v penzionu, kjer sva nočila, sem opazila, da nekaj ni kot sem pričakovala. Prav nič italijansko se ni zdelo. Stil penziona je bil prav nemško-alpski, več nemškega jezika kot italijanskega … Želela sem si v Italijo, dobila pa Avstrijo?! Tudi hrana v tem delu Italije ni tipično italijanska in tudi mesto ne izgleda tako kot bi za ta del Italije pričakovali. Google hitro razjasni stvari. Na tem območju živijo tri narodne skupnosti in nemška z visokimi 70 % vodi. Sledi italijanska in v mali meri ladinska (imajo celo svoj jezik). Tako raznoliko je po vseh Dolomitih, a je drugje manj opazno.

 

 

To je res samo nekaj idej, večina gorskih cest je lepih in panoramskih. Oddaljene vasice so večinoma lepo urejene, mestoma pa tudi popolnoma zapuščene. Ta del Italije ni velik in je zelo nenaporen za raziskovanje. V treh dneh lahko prevozite veliko lepih cest in se naužijete razgledov, ki jih ponuja narava. Jaz se tega dela Italije v parih letih obiskov še nisem naveličala. Prav za “oči spočit” so Dolomiti in jesenski road trip.