Lifestyle,  Osebna rast

Najboljše dišave za dom

Najboljše dišave za dom, ki jih prenese moj nos, lahko preštejem na prste rok. Še kakšno leto nazaj, v svojem življenju nisem prišla veliko dlje od dišečih sveč in kitajskih palčk, zato sem glede tega pravi amater. A mogoče je zaradi tega za večino to mnenje še toliko bolj koristno. Naj takoj na začetku omenim, da sem hipersenzibilna oseba, kar pomeni, da tudi precej močno zaznavam vse vonjave. In tu se stvari zakomplicirajo. Sledi glavobol ali slabost. Jaz pa si vseeno želim, da moj dom diši. Roko na srce, hiša najlepše diši, ko obesim sveže oprano perilo, ki sem ga prala z najbolj nežnim detergentom.

V zadnjem letu sem odkrila dve kategoriji dišav, ki mi ustrezata in so zame najboljše dišave za dom. So naravna in pri vseh lahko uravnavam »jakost«.

Eterična olja

Mislim, da so najbolj znana v kategoriji naravnih dišav. Kupila sem si tri enostavne difuzorje (enega imam v dnevnem prostoru, drugega v spalnici in tretjega v domači pisarni), saj potrebe po večjem oz. po dodatni funkciji vlaženja zraka nisem potrebovala. Največkrat kupim olja znamke Eteris, saj so najlažje dostopna. Vedno pazim, da so olja 100 % naravna. Želela bi si preizkusiti še olja znamke doTERRA in Thieves. Zakaj jih še nisem? Izključno zaradi njihove prodajne politike. Ta olja se prodajajo izključno preko posrednikov in meni se s tem res ne da ukvarjati.

Eterična olja Eteris se meni obnesejo super. So cenovno prijazna, kupim jih lahko skoraj kjerkoli. Vedno imam na zalogi več različnih, ki jih med seboj običajno tudi mešam. To so: bor, jelka, smreka, cipresa, limonska trava, čajevec, verbena in sivka. Z izjemo sivke, se vsa ostala našteta olja med seboj lepo kombinirajo.

V razpršilec nalijem vodo, dodam nekaj kapljic eteričnega olja, prižgem. In to je vsa umetnost. Naravna dišava, ki ima tudi terapevtski učinek. Sivko večinoma uporabljam v spalnici, saj je njen najbolj znan učinek sprostitev. Limonsko travo v kopalnici, ker je namenjena osvežitvi prostorov. Ostale uporabljam v vseh ostalih prostorih. Eterična olja iglavcev so znana predsem po antiseptičnem in antibakterijskem delovanju, blagodejno vplivajo tudi pri prehladih. Verbena diši rahlo sveže cvetlično-citrusno, deluje proti potrtosti in krepi koncentracijo.

Dišave v obliki eteričnih olj so zelo univerzalne in mislim, da ne poznam nikogar, ki bi ne našel dišave zase. Tudi rokovanje z njimi oz. z razpršilci ni težko. Občasno ga očistimo z mešanico vode in alkoholnega kisa. Tako se znebimo vodnega kamna in morebitnih bakterij.

Še mali trik: na rob brisače v kopalnici, na rob kuhinjske krpe ali na predpražnik v predsobi občasno kani kapljico eteričnega olja.

eterična olja

Kadila

Popolnoma druga kategorija »dišav«. To niso več samo najboljše dišave za dom, ampak je poleg vonja prisotna še spiritualna in energetska izkušnja. Nisem ravno vzorna sodobna čarovnica, ampak neki rituali so mi všeč. Pomirjajo in dajejo dober občutek. Naj najprej razčistimo, da tu ne gre za »kitajske palčke«, ki meni niso všeč. Že stoletja (ali tisočletja) nazaj so različna ljudstva uporabljala različna kadila in verjela, da jim ta prinašajo dobro energijo in mir, obenem pa odganjanjo slabo energijo in celo zdravijo bolezni.

Več kot eno leto nazaj sem pri Nini Gaspari (če še ne veš kdo je to, nujno poguglaj ali pa poslušaj kako epizodo v njenem podcastu Lovim ravnotežje) videla, kako po stanovanju maha z nekim kadečim žajbljem in lesenim polenom. Všeč mi je bila njena predstavitev tega obreda in kako je ta kadila vključila v svojo rutino. Okej, jaz to poleno rabim. In temu polenu se reče Palo Santo – sveti les. Ampak tega v Sloveniji nisem našla nikjer, s spletnim naročilom iz tujine pa se mi ni dalo ukvarjati, saj moje znanje o kadilih ni bilo dovolj dobro, da bi lahko kupila »pravo stvar«.

Čez čas ugotovim, da se je v Sloveniji odprla nova trgovinica s kadili in dišavami za dom Your Soul Time. In kar je najpomembnejše, spletna trgovina mi je bila všeč že na prvi pogled. Pri »naravnih« stvareh me hitro odbije preveč radikalen pristop do strank v smislu vudu stricev z brado in peht, ki želijo živeti v nekih davnih časih, odklanjajo vso tehnologijo ipd. Ampak to je moje osebno mnenje, ki nikakor ne pomeni, da pri teh prodajalcih ne dobite dobrih stvari. Prav je, da imamo izbiro.

Moj prvi nakup je bil seveda Palo Santo in beli žajbelj.

Palo Santo

Paličica Palo Santo diši že sama po sebi. Drevo iz katerega nastane sveti les se imenuje Bursera graveolens in raste na obalnih predelih Južne Amerike. Čar je v tem, da mora drevo (ali pa le veja) umreti in na tleh ležati še nekaj let, da paličica ob kurjenju oddaja značilno aromo. Več si lahko prebereš na strani Your Soul Time.

Včasih so ga uporabljali za odganjanje negativne energije, v terapevtske namene, za zdravljenje ipd. Jaz ga danes poleg tega uporabljam še zaradi vonja in predvsem obreda.

Hitro ugotoviš, da je paličica polna eteričnih olj, saj se na določenih mestih začne »mastno svetiti«. Jaz jo prižigam nad svečo, saj se praviloma izogibamo prižiganja z vžigalnikom zaradi morebitnega sproščanja plina ob plamenu, ki pride iz vžigalnika. Ko del paličice zagori, ga ne upihnemo kot svečo za rojstni dan, saj naj bi s tem izgubili del svoje energije. S prižgano paličico pomaham po zraku, da se plamen ugasne, dim pa ostane. Jaz se s kadečo palčko sprehodim po hiši, med tem odprem okna, da gre slaba energija ven. Kadeči Palo Santo položim na podstavek, kjer  sam ugasne.

Dim nikakor nima vonja po klasičnem dimu, po tistem, ko na primer zakurimo les v kaminu. Seveda se vonja klasičen dim, a zelo malo. Tudi v prostoru vonj po dimu ne ostaja. Predvsem se vonja neka mehka, sladka (a ne osladna in moteča), topla vonjava. Kar se tiče intenzivnosti je tako, da lahko Palo Santo prižgeš za dve minuti ali pa za deset. Odpreš vsa okna ali pa samo enega. Kakor je komu ljubše. Odvisno je tudi od dneva, vsaj pri meni. Včasih mi prija bolj intenziven vonj, včasih manj.

Se pa veselim tudi toplih poletnih večerov in prižganega Palo Santa na terasi. Baje ga žuželke ne marajo.

Beli žajbelj Dragon’s Blood

Beli žajbelj Dragon’s Blood je še eno kadilo, ki je k meni prišlo med prvimi. Beli žajbelj, pomočen v drevesno smolo naj bi prav tako kot Palo Santo, odganjal slabo energijo in ščitil pred vdorom le-te. Tudi prižigamo ga enako kot sveti les. Opozorila bi le na to, da imaš med sprehajanjem po prostorih pod zvitkom krožniček ali podstavek, saj včasih kakšen tleči delček »odleti«. Vonj je precej specifičen in izrazit. Ne bi rekla, da je za vsak nos. Mene je na začetku spominjal na nekakšno čistilo. Toplo, sveže, dimno in precej močno. Tudi v tem primeru lahko zvitek pustimo, da oddaja dim deset minut ali pa ga po eni minuti s tapkanjem po podstavku ugasnemo. Moje mnenje je, da je to eden od bolj izrazitih in specifičnih vonjev. Jaz ga najbrž ne bi več kupila, ker so mi druga kadila ljubša, ampak vsak ima svoj nos. Je pa zanimivo, da mi je ta vonj vedno manj »vsiljiv«.

Kasneje sem si zaželela še dveh kadil. Bora in cedre. Saj sem si predstavljala, da bo dim bolj svež, oster in bolj poznan našim nosovom. In res je.

Bor

Bor je tako poznan. Mislim, da od teh kadil, ki jih imam, oddaja najbolj dimen vonj. Tak domač, če na vrtu zakuriš z lesom iglavcev. To kadilo naj bi blagodejno vplivalo pri kašlju, inprehladih, kar je že splošno znano dejstvo, kar zadeva iglavce. Baje prikliče tudi zdravje in bogastvo.  Vsekakor bi nakup ponovila.

Cedra

Cedra mi poleg Palo Santa najbolje diši. Sveže, malo citrusno. Nič vsiljivo. Vonj po dimu ni izrazit. Odganja slabo energijo in prav tako preprečuje njen vdor. Mislim, da bo to moja stalnica med kadili. Kadilo cedre ima še eno lepo lastnost. Ob prižiganju prasketa. Tudi tu lahko kak tleči delček odleti, zato malo pozornosti ne bo odveč.

Dišeči stožci

Mali dišeči stožci so sestavljeni iz kadil v prahu, smole in vode in ob gorenju sproščajo eterična olja, ki odišavijo prostor. Ta kadila skoraj nimajo vonja dima in res odišavijo prostor. Gorijo približno 15 minut in oddajajo precej izrazit vonj. Ker ne maram močnih vonjav, imam med prižiganjem kadila okna vedno odprta

Tibetanske vrvi

Še več vonja oddajajo tibetanske vrvi. Tradicionalno izvirajo iz Tibeta in Nepala. Tam jih prebivalke izdelujejo ročno. Gorenje teh vrvi (ni klasična vrvica, ampak je bolj podobno tankim prepletenim zvitkom papirja) očisti prebivalce in prostor v smislu slabe energije. Uporabljajo ga v templjih in/ali med meditacijo. Moje vrvi dišijo po vrtnicah. Zelo izrazito, a prav nič umetno. Vonja po dimu skoraj ni zaznati. Mislim, da je to najmočnejša dišava med kadili, ki sem jih danes opisala. Bi ponovila nakup? Vsekakor.

najboljše dišave za dom

V podrobnosti se nisem spuščala, saj je na spletni strani Your Soul Time vse zelo lepo razloženo. Bolj pomembna se mi zdi osebna izkušnja in dojemanje. Ta kadila oz. dišave vsekakor niso primerna za tiste, ki nikakor ne prenesete nobenega vonja po dimu. Če je tako, bolj priporočam eterična olja. Konec koncev so najboljše dišave za dom tiste, ki ti dišijo in ti ne povzročajo slabosti.